Trendi v proizvodnji električne energije
Avtor: mag. Suvad Bajrić, direktor strateške aktivnosti Proizvodnja elektrike
Globalni energetski sistem se razvija z veliko hitrostjo. Najbolj ga spreminjajo napredne tehnologije, skupaj s ciljem zniževanja emisij CO2, pri čemer bo osrednjo vlogo imela elektrifikacija v vseh sektorjih. Eden od ključnih faktorjev za uvajanje čistih tehnologij je dolgoročno planiranje in usklajenost s kratkoročnimi energetskimi politikami. Evropski parlament je izglasoval nov cilj: 32 %- odstotni delež OVE do 2030. S hitrim in agresivnim pristopom razvoja obnovljivih virov lahko svet postane CO2 nevtralen do leta 2060. Pri tem je vetrna energija kot eden najbolj pomembnih evropskih virov osrednji del energetskih strategij EU držav. Do leta 2030 se predvideva, da bo veter glavni vir za proizvodnjo električne energije v EU (vir: IEA).
V Petrolu proizvedemo iz obnovljivih virov 150 gigavatnih ur (GWh) elektrike, kar zadošča za skoraj 45.000 uporabnikov. Do leta 2025 želimo na tem področju razviti za 500 GWh letne proizvodnje elektrike samo iz obnovljivih virov, kar bo zadoščalo za 150.000 odjemalcev. Z električno energijo želimo doseči ustvarjanje dodane vrednosti v celotni verigi, od vira do kupca.
Zakaj smo v Petrolu vstopili v proizvodnjo električne energije?
Naša usmeritev je postati energetska družba, zato je proizvodnja električne energije ena ključnih aktivnosti za prihodni razvoj skupine Petrol. Z njo si dolgoročno zagotavljamo lastne vire pri prodaji električne energije, hkrati pa smo pripravljeni na nove trende v transportu. Z gradnjo lastnih proizvodnih kapacitet sledimo naši strateški usmeritvi postati prepoznaven regionalni ponudnik celovitih energetskih in okoljskih rešitev ter partner v razvoju krožnega gospodarstva za prehod v nizkoogljično družbo.
Petrolovi začetki v proizvodnji električne energije
V Petrolu se s proizvodnjo električne energije ukvarjamo od leta 2003. V prvih 15 letih smo d skupno postavili 75 manjših proizvodnih naprav, ki na letni ravni proizvedejo 80 GWh električne energije. Gre za razpršeno proizvodnjo v manjših virih, ki jo sestavljajo fotovoltaike, mikro kogeneracije, bioplinarne in plinske kogeneracije. O proizvodnji električne energije kot strateški dejavnosti pa smo se resneje začeli pogovarjati leta 2014, ko smo tudi napisali dolgoročno strateško vizijo za to področje. Naš ključni cilj je, da si do leta 2030 zagotovimo za I TWh električne energije iz lastnih virov, pri čemer bomo temeljili na obnovljivih virih energije. Prednostno bomo izkoriščali energijo vetra, vode in sonca. V letu 2017 smo pustili v pogon vetrno elektrino Glunča, nazivne moči 20,7 MW in letne proizvodnje 50.000 MWh, v letu 2018 pa smo zagnali malo hidroelektrarno Jeleč moči 4,85 MW in letne proizvodnje 15.000MWh. Proizvodnjo električne energije iz fosilnih goriv (plinske kogeneracije), uporabljamo samo v sistemih, kjer je primarno potreba po toploti. To so sistemi daljinskega ogrevanja ter procesna toplota v večjih industrijskih objektih.
Trendi v svetu
Svetovni trendi kažejo, da se svet vedno bolj elektrificira. Danes je že skoraj polovica porabe primarnih virov namenjena za proizvodnjo električne energije. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo v prihodnosti raba energije za dve tretjini večja, predvsem zaradi zagotavljanja električne energije. Večina rasti se bo odvijala v Aziji (Kitajska in Indija). Kitajska je v letu 2016 postavila rekord v uvajanju zelenih tehnologij. Samo lani so namestili toliko novih kapacitet proizvodnih virov OVE kot jih ima Nemčija danes skupaj. Ta trend pa se bo nadaljeval.
Transformacija na področju električne energije, ki se odvija na ravni čistih virov, se globalno gledano odvija zadnjih 10 let. OVE na letni ravni rastejo za 7 %, na svetovni ravni je danes že 20 % električne energije proizvedene iz OVE. Nova revolucija v energetiki se danes odvija tudi v razvoju baterij. Velik napredek je dosežen pri razvoju velikih baterij za podporo uravnoteženja elektroenergetskega sistema, kar bo omogočilo hitrejšo in cenejšo integracijo OVE. Baterijske celice z visoko energetsko gostoto, ki bodo omogočile doseg električnih avtov do 500 kilometrov so že realnost, ki premika meje tudi v avtomobilski industriji. Integracijo obnovljivih virov pospešuje tudi povezovanje med sistemi ter digitalizacija, ki omogoča optimizacijo elektroenergetske sistema.
Strategija (transformacija) energetskih družb
Ključna energetska podjetja se umikajo iz upravljanja konvencionalnih virov, italijanski Enel je na primer napovedal popolno zaprtje elektrarn na premog najkasneje do leta 2030 . Nemški RWE se je dolgo upiral preobrazbi, šele zaradi slabih poslovnih rezultatov , ki so nastale zaradi padca cen električne energije, je leta 2016 sprejel strategijo, s katero se je družba razdelila na dva dela. Poleg konvencionalne proizvodnje električne energije, je ustanovil novo podjetje 'za energetiko prihodnosti', ki se ukvarja z OVE, prodajo končnim kupcem in omrežji.
Strategija držav
Da postaja OVE tehnologija vedno bolj dostopna pove tudi podatek, da so se stroški sončne energije samo v obdobju od leta 2010 do 2016 znižali za 69 %, v enakem obdobju so se stroški vetrne energije znižali za 35 % (Vir: IRENA). Zaradi teh trendov so uspešne države sprejele odločitev za razvoj proizvodnih kapacitet v OVE. Francija je npr. z novim zakonom o energetski tranziciji definirala cilj 40 % OVE v proizvodnji električne energije do leta 2030, prav tako je sprejela cilj, da bo zmanjšala odvisnost od jedrske energije s sedanjih 75 % na 50 %, do leta 2022 pa želi zapreti vse premogovne elektrarne. Zanimivo, da tem trendom poskušajo slediti tudi države, ki so danes povsem odvisne od nafte, Saudska Arabija in Združeni arabski emirati.
Aktualni projekti Petrola
Kot regionalni igralec smo se usmerili v iskanje projektov JVE v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni gori, ki je glede proizvodnje električne energije vsekakor regija s potencialom. Ugotovili smo, da je hidro energija premalo izkoriščena, regija pa ima tudi dober veter in sonce. Po pregledu ogromno projektov, sta našim kriterijem za začetek zadostil dva, in sicer sta to vetrna elektrarna Glunča na Hrvaškem in hidroelektrarna Jeleč v BiH. Petrol na področju Hrvaške razvija 2 vetrni polji skupne moči 40 MW in 4 sončne elektrarne skupne moči 11 MW. Prav tako Petrol na ostalih trgih razvija projekte skupne moči 100 MW.