Uspešen zaključek projekta Demonstracija celostnega energetskega upravljanja

Družba Petrol je skupaj s konzorcijem partnerjev uspešno izpeljala razvojni projekt Demonstracija celostnega energetskega upravljanja (DEUP). Rezultat tega so sistem za učinkovito upravljanje vodovodnega sistema omrežij KP Ptuj in KP Idrija, demonstracijska platforma za upravljanje odjema v jeklarski industriji, orodje za optimalno izrabo prožnosti in sodoben energetski sistem za upravljanje z energijo v industrijskem okolju. Takšni in podobni projekti bodo po mnenju sodelujočih ključni, če želimo stroškovno učinkovito reševati izzive, ki jih prinašajo trendi na področju upravljanja z energijo. 

Partnerji projekta DEUP so že ob prijavi leta 2017 prepoznali pomen prožnosti za razvoj elektroenergetskega trga ter potrebo po učinkovitem spremljanju in upravljanju odjema tako v industriji, kot pri upravljalcih vodne infrastrukture. »Projekti, kot je DEUP, so izjemna priložnost za razvoj novih poslovnih rešitev, kar je Petrol v konkretnem primeru v veliki meri tudi izkoristil. V okviru projektno zastavljenih ciljev, smo v programsko okolje Aquis, implementirali hidravlična dvojčka dveh vodovodnih sistemov, IoT platformo Tango in razvili aplikacijo WPECO. Z implementiranimi rešitvami so upravljalci vodovodnih sistemov Idrije in Ptuja dobili orodja, ki jim omogočajo celovit pregled nad obratovanjem vodovodnega sistema in možnost hitrega, proaktivnega ukrepanja, z namenom energijske optimizacije oz. zmanjšanja porabe električne energije,« je povedal dr. Janez Žlak, izvršni direktor področja Energetski in okoljski sistemi v Petrolu.

Mag. Samo Ceferin, vodja programa Sistemi za energetiko v podjetju Kolektor Sisteh, je prav tako potrdil dober izid projekta: »Kot eden od partnerjev na projektu smo v podjetju Kolektor Sisteh sodelovali na vsebinah celostnega energetskega upravljanja in energijskega optimiranja vodovodnih sistemov. Tekom projekta smo razvili rešitve in znanja, ki so za nas strateškega pomena in jih nudimo tako na domačem kot tudi mednarodnem trgu. Sodelovanje s partnerji nam je prineslo pomembna znanja na področju celostnih in trajnostnih rešitev pri upravljanju z energijo in vodami. Kot največji dosežek na projektu vidimo celovito povezanost partnerjev s tehničnimi in tehnološkimi rešitvami, ki smo jih na koncu zaključili z vključitvijo v skupno platformo TANGO na strani vodilnega partnerja Petrola. Dosežke tega projekta vidimo tudi v nadaljnjem medsebojnem sodelovanju in novih priložnostih, ki jih lahko z nekaterimi partnerji osvojimo na trgu«.

Konzorcij partnerjev projekta DEUP: 

• Petrol d.d., Ljubljana (nosilni partner);
• Kolektor Sisteh d.o.o.;
• Iskratel d.o.o.;
• Smartis, informacisjki sistemi, d.o.o.;
• Javno podjetje Komunala Idrija d.o.o.;
• Komunalno podjetje Ptuj d.d.;
• Inštitut za vodarstvo;
• Solvera Lynx d.o.o.;
• Slovenska industrija jekla d.d.. 

Tudi podjetje Smartis, informacijski sistemi, je odigralo izredno pomembno vlogo pri projektu, predvsem razvojno-integracijsko. »Največji dosežek projekta je po našem mnenju razvoj napredne celostne interdisciplinarne rešitve, kakršnih v Sloveniji manjka«, je povedal dr. Blaž Peternel, vodja Raziskav in razvoja pri podjetju Smartis, informacijski sistemi. Rešitev pa ni samo tehnološka, temveč tudi ekonomsko upravičena. Po mnenju Tomaža Buha, vodje Razvoja programskih rešitev pri podjetju Solvera Lynx, je to eden največjih dosežkov projekta: »V sklopu projekta DEUP smo z uporabo rešitve STEELFLEX avtomatizirali proces izračunavanja in izrabe prožnosti, ki je ekonomsko upravičena, poleg tega pa proizvodni proces ni ogrožen. Prav tako smo definirali tehnične parametre pod katerimi lahko izrabimo prožno energijo.«

Rezultati projekta DEUP

• Demonstracijska platforma za upravljanje odjema v jeklarski industriji – Steelflex (lokaciji SIJ Acroni in SIJ Ravne na Koroškem), ki omogoča tržno izrabo več kot 20MW prožnosti v vsako smer.
• Orodje za optimalno izrabo prožnosti, ki na podlagi predikativnih modelov in cenovnih signalov iz trgovalnih platform (energetskih borz) ter razpoložljive prožnosti predlaga optimizirano izrabo prožnosti na različnih segmentih elektroenergetskega trga (trgovanje za dan vnaprej, znotraj dnevno trgovanje, izravnalni trg ter sistemske storitve). S pomočjo avtomatiziranega sistema in razvitega orodja je agregatorju in vključenim ponudnikom prožnosti (lokalnim optimizatorjem) omogočeno ustvarjanje novih prihodkov v višini 3 €/MWh razpoložljive prožnosti.
• Aktivni FEMS (»Factory energy management system«), ki predstavlja sodoben energetski sistem za upravljanje z energijo v industrijskem okolju in pri svojem delovanju upošteva vidike varčevanja z energijo, učinkovite rabe energije ter prilagajanja porabe glede, na trenutne cene elektrike na trgu.
• Sistem za učinkovito upravljanje vodovodnega sistema omrežij KP Ptuj in KP Idrija, ki upravljalcem omrežja omogoča boljši nadzor nad omrežjem (hitrejšo detekcijo napak s pomočjo uvedbe hidravličnih modelov) ter tehnično ekonomsko optimizacijo obratovanja vodovodnega sistema, preko optimizacije tlačnih razmer v cevovodih. Z izvedenimi ukrepi so se vodne izgube vodovodnih sistemov znižale za več kot 5%.  

Projekt DEUP se je izvajal od julija 2017 do avgusta 2020. Potrdil je že znano potrebo po uvedbah lokalnih sistemov za nadzor in upravljanje odjema, ki poleg učinkovitega monitoringa porabe energije v posameznih procesih omogočajo tudi hiter odziv na zaznane anomalije pri porabi energije. Poleg lokalnega upravljanja je projekt omogočil tudi izrabo prožnosti neposredno preko povezave do energetskih trgov. Tržna izraba prožnosti na kratkoročnih trgih postaja vedno bolj zanimiva, tako za obstoječe, kot tudi nove akterje na trgu, saj je zaradi sprememb v elektroenergetskem sistemu, ki so danes posledica predvsem hitrega povečevanje deleža razpršene in nestanovitne proizvodnje električne energije iz OVE, v prihodnosti pa bo velik vpliv na omrežje imelo uvajanje e-mobilnosti. Potreba po prožnosti bo tako čedalje večja. Doseženi rezultati projekta DEUP kažejo, da vpeljava sistemov upravljanja ni samo tehnološko zanimiva temveč tudi ekonomsko upravičena.

Za stroškovno učinkovito reševanje izzivov, ki jih prinašajo omenjeni trendi je bila in bo tudi v prihodnosti ključna vloga nacionalnih in evropskih demonstracijskih programov, ki omogočajo multidisciplinarni pristop ter preizkus razvitih rešitev v praksi. »Najbolj smo ponosni na potrditev koncepta aplikacije WPECO, saj predstavlja nov pristop oz. vlogo vodovodnih sistemov v balansiranju delovanja elektroenergetskega omrežja in ob tem tudi zmanjševanje tako okoljskih vplivov, kot tudi stroškov vodooskrbe«, je zaključil dr. Žlak.

*Projekt Demonstracija celostnega energetskega upravljanja (DEUP) je bil izbran na javnem razpisu Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in SPIRIT Slovenija, javne agencije »Pilotni/demonstracijski projekti – i. sklop: pretvorba, distribucija in upravljanje energije« za sofinanciranje operacije »Demonstracija celostnega energetskega upravljanja« s sklepom št. 303-7-4/2016/7, ki jo delno financira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.