Podnebni pionirji za podnebne inovacije v praksi

Petrol tudi letos sodeluje v mednarodnem programu Pioneers into practice. Gre za program, v katerem se povezujejo mladi strokovnjaki iz različnih držav in delovnih področij, ki se ukvarjajo s podnebnimi spremembami. Predlani so v Petrolu gostili Nooro s Finske, lani Ano iz Srbije, letos pa Dragano Petrović, prav tako iz Srbije. Med 28. septembrom in 13. novembrom 2020, ko so bili z njo zaradi epidemije Covid-19 v stikih le na daljavo, se je ukvarjala s Petrolovo ambicijo nadgraditve sistema ravnanja z okoljem v Petrol d.d. v sistem upravljanja trajnosti.

Z Dragano Petrović so se po zaključku programa na daljavo pogovarjali tudi o tem, kje je izvedela za program Pioneers into practise, kako je doživela izkušnjo gostovanja, kaj je spoznala in kakšne predloge iz spoznanega sama dodaja, da bi z njimi pripomogla k izboljšavam.

Kje ste izvedeli za program Pioneers into practice?
Za program sem izvedela že pred leti, ko so me kot predavateljico povabili k sodelovanju v dveh Akademijah za krožno gospodarstvo, ki sta se izvajali v okviru Srbske gospodarske zbornice pod pokroviteljstvom Climate-KIC, in tako sem postala prejemnica novic o dejavnostih Climate-KIC, tudi tiste o programu Pioneers into practice. Sodelovanje v programu me je zanimalo že v preteklih letih, a šele letos so bili izpolnjeni pogoji za mojo prijavo za sodelovanje. Mislim, da je program zelo zanimiv in uporaben tako za pionirje kot tudi za podjetja v vlogi gostitelja. Zanimivo je bilo spet postati "pionirka" in se preiskusiti v zame drugačnem okolju.

Od kod vaš čut za trajnost?
Pred dvajsetimi leti sem končala dodiplomski študij tehnološkega inženirstva. Takrat se ni veliko govorilo o varstvu okolja, še manj pa o trajnostnem razvoju. Večinoma sem se ukvarjala z različnimi tehnologijami v proizvodnji, preučevala kemijske reakcije in mislila, da se vse vrti okoli proizvodnje. Takrat nismo imeli informacij o škodljivih vplivih na zdravje in okolje, luknje od kisline na laboratorijskih plaščih, so bile med delom v laboratoriju samoumevne, varnostni listi pa ne. Računala sem, da se bom zaposlila v Rafineriji nafte v Pančevem in načrtovala reaktorje. Vendar je usoda zame predvidela nekaj drugačnega in zaradi spleta okoliščin sem se kmalu po dodiplomskem študiju znašla v vlogi prodajnega inženirja in vpisala magistrski študij trženjskega menedžmenta na Ekonomski fakulteti v Beogradu. Tam sem poslušala, kako se vse vrti okoli zahtev kupcev in da je najpomembneje, da kupce najdemo, še pomembneje pa je, da jih obdržimo. V tem času so kupci še nekako sramežljivo, kasneje pa že bolj samozavestno zahtevali, da so dobavitelji certificirani po mednarodnem standardu ISO 9001 (sistem vodenja kakovosti), kmalu tudi po ISO 14001 (sistem ravnanja z okoljem) in imela sem srečo, da sem delala v podjetju, ki je imelo certifikat za oba omenjena standarda. Standardi so bili del sestavljanke, ki mi je manjkal do razumevanja teme trajnosti in trajnostnega razvoja. Z veliko navdušenja sem poskušala ugotoviti, kaj se skriva za zahtevami standardov, pred katerim je večina želela pobegniti. Standardi so mi pomagali odkriti povsem nov svet zanimivih področij in se aktivno vključiti tudi v njihovo ustvarjanje. Pri razumevanju trajnostnega razvoja mi je še posebej pomagal mednarodni standard ISO 26000 (sistem za upravljanje družbene odgovornosti). Pri svojem delu sem z veseljem začela uporabljati njegove osnovne koncepte in ustvarjati strokovne storitve, ki jih ponujamo v podjetju Victoria consulting, katerega ustanoviteljica sem. V zadnjih letih se posvečam temam krožnega gospodarstva, trajnostnega poslovanja in upravljanja s kemikalijami, svoje znanje pa bi rada posredovala tudi otrokom v osnovnih šolah.

Kaj za vas pomeni biti trajnosten?
Zame pomeni biti trajnosten to, da na najboljši možen način opravljaš svoje delo, ki ga imaš rad, s spoštovanjem do okolja in vseh deležnikov, hkrati pa poskušaš s svojimi dejanji malo izboljšati svet. Trdno sem prepričana, da lahko vsak izmed nas prispeva na svoj poseben način in da lahko vsi skupaj spremenimo svet v boljši kraj za življenje.
V povsem poslovnem kontekstu pa je trajnost najboljša in najpametnejša poslovna strategija za vse tiste organizacije, ki želijo biti dolgo prisotne na trgu.

Ali podpirate trajnostne iniciative na področju podnebnih sprememb?
Verjamem v prihodnje generacije in vesela sem, da se zavest o podnebnih spremembah krepi. Vendar je po mojem mnenju boljši izraz za trenutno dogajanje "podnebna kriza" in ne "podnebne spremembe". Ni več časa za čakanje. Čas je, da se kot vrsta vrnemo k naravi in povežemo z naravo, sicer nas ne bo več. Pred kratkim sem si ogledala dokumentarni film Davida Attenborougha " A life on our Planet ", ki je name naredil močan vtis. Eno od sporočil filma je, da moramo namesto »to be Apart from nature« spet postati »A part of nature«. V nasprotnem primeru bomo lahko uporabili citat iz filma Stevena Spielberga "Narava vedno najde pot". Kruta resnica je, da narava zmore brez nas, mi pa brez nje ne. Skrajni čas je, da to razumemo. Zdi se mi, da se ene od lekcij učimo preko pandemije Covid-19.

Kaj ste na področju trajnosti spoznavali v Petrolu?
Petrol je zelo veliko in kompleksno podjetje, kar je povezano z veliko odgovornostjo in velikimi pričakovanji celotne družbe, zlasti ob upoštevanju osnovne dejavnosti podjetja. Petrol vpliva na veliko deležnikov in ima velik vpliv tudi v dobavni verigi. Zaradi vsega tega mislim, da so vprašanja v zvezi s trajnostjo zelo pomembna za Petrol, za deležnike in za družbo kot celoto, in mislim, da Petrol to v celoti razume.
Zaveza Petrola področju trajnosti je enostavno opazna. V trajnostnem poročilu, v katerem so Petrolove aktivnosti na področju trajnosti predstavljene sistematično, na podlagi nekaterih rešitev v praksi ter tudi pogovorov in dela z zaposlenimi družbe Petrol d.d. Všeč mi je proaktivnost Petrolovega vodstva pri prepoznavanju tveganj in priložnosti iz okolja ter strateški usmeritvi podjetja k čim boljšemu poslovanju, vendar na trajnosten način - ko aktivnosti s področja trajnostnega razvoja postanejo osnovna strategija uspeha.

Kaj ste skozi delo na Petrolu ugotovili?
Med prakso v Petrolu sem se ukvarjala z izzivom boljšega povezovanja strateških ciljev trajnosti s sistemom ravnanja z okoljem v družbi Petrol d.d. To so teme, ki jih imam rada in s katerimi se ukvarjam profesionalno, a vseeno je bil to zame korak v nekoliko drugačno okolje. Zakonske zahteve s področja varstva okolja, ki se sprejemajo in uporabljajo v Sloveniji, so delno tiste, ki nas v Srbiji čakajo v prihodnjem obdobju in v tem smislu je bila ta praksa zame kot mini potovanje v prihodnost.
Med prakso sem poskušala spoznati Petrolov sistem ravnanja z okoljem, postopek sprejemanja strateških ciljev, način organizacije dela, komunikacijo med organizacijskimi enotami in timi znotraj podjetja. Dotaknili smo se tudi teme nabave, poslovnega modela za ravnanje s kemikalijami, sistema za upravljanje z energijo, itd. Zanimivo je bilo skozi projekt seznaniti se s poslovanjem tako velikega podjetja v Sloveniji.
Posebej bi se rada zahvalila timu Petrola za pripravljenost za sodelovanje in za lepo izmenjavo izkušenj. Petrol je bil moja prva izbira za gostitelja in res mislim, da sem pravilno izbrala. Še posebej mi je všeč slogan "Energija med nami". Upam, da bo mogoče, da vas v živo obiščem na Petrolu in srečam tim, s katerim sem sodelovala. Cela moja praksa je zaradi epidemije Covid-19 potekala na daljavo preko spleta, vendar verjamem, da so pred nami srečnejši časi.

Vaš nasvet za trajnostno prihodnost?
Da vsak od nas poskusi na področju trajnosti narediti, kar lahko, ne glede na to, kako majhno in globalno nepomembno se nam to morda zdi.