Petrolova goriva za pot med oblaki

Letala na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana pristajajo in vzletajo že več kot 56 let. Prav toliko let pa za njihovo energijo v motorjih skrbi Petrol, ki ima v neposredni bližini pristajalne steze ustanovljen aeroservis. Poleg skladiščenja letalskih goriv tamkajšnji zaposleni skrbijo tudi za točenje goriva v letala. Za to uporabljajo 6 avtocistern, eno od njih so prejeli pred letom dni, tik pred razglasitvijo epidemije. Na lokaciji aeroservisa veljajo stroga varnostna pravila, saj bi lahko že majhna nepravilnost povzročila težave velikih razsežnosti. Kako poteka točenje goriva v letala, katere letalske družbe letijo s Petrolovim gorivom in kakšno je stanje danes, glede na epidemijo, nam je pojasnil Aljoša-Miha Stare, vodja aeroservisa.

Verjetno marsikdo med vami, ki je kadarkoli poletel z našega največjega letališča, nikoli ni razmišljal o tem, s katerim gorivom boste pravkar poleteli v nebo. Kaj šele, da bi pomislili, da za to gorivo skrbi Petrol s svojim aeroserivsom. Vsak dan, 365 dni v letu, za oskrbo in kvaliteto goriv skrbijo 4 zaposleni in 4 pogodbeni izvajalci, ki jih vodi Aljoša-Miha Stare.  

Že 57 let del brniškega letališča, pred tem oskrbovali letališče v Ljubljani

Petrolov aeroservis je del brniškega letališča že od leta 1964, tega leta je z Brnika poletelo tudi prvo letalo. V prvem letu delovanja je prodaja aviogoriv presegla 500 tisoč litrov na mesec. Velika štirimotorna letala iz Nizozemske, Švedske in Anglije so na Brniku večkrat na teden svoje rezervoarje napolnila s 5 do 10 tisoč litri kerozina. V prvih mesecih so letala še oskrbovali z dvema avtocisternama, ki so ju sami predelali tako, da sta ustrezali letališkim standardom, in s specialno prikolico-cisterno za polnjenje letal z reakcijskimi motorji, ki jim jo je posodobilo vojno letalstvo. Jeseni 1964 pa so aeroservis opremili s skladiščem z osmimi rezervoarji po 100 kubičnih metrov, s polnilnico avtocistern in z drugo potrebno opremo. Naslednje leto je aeroservis imel tudi ustrezne uvožene avtocisterne. Petrol pa je v naslednjih letih zaradi povečanega prometa razširil rezervoarske zmogljivosti na Brniku.

Petrolov aeroservis pa ne oskrbuje samo letal na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, z gorivom so prisotni tudi na portoroškem letališču, kjer z gorivom polnijo predvsem manjša zasebna in športna letala, ter v Mariboru, kjer so prisotni že 45 let. Nekoč so oskrbovali letališče v Pulju, v 50-letih pa tudi letališče v Polju pri Ljubljani.

Prodaja letalskih goriv predstavlja prve izvozne posle Petrola. V skoraj 60 letih so z gorivom napolnili že preko pol milijona letal. V zgodovini oskrbe letal z gorivom pa se je večkrat zgodilo tudi to, da so z gorivom polnili letala, na katerem so leteli svetovno znani voditelji, osebnosti in zvezdniki. Med drugim denimo so se s Petrolovim gorivom peljali ameriška predsednika Bill Clinton in Geogre Walker Bush, ruski predsednik Vladimir Putin, papež Janez Pavel II, v zadnjem času pa pozornost pritegnejo zasebni medcelinski poleti košarkarske zvezde Luke Dončiča.

Na letališču veljajo stroga pravila, kajti že najmanjša napaka bi lahko povzročila enormne posledice.

Skladiščijo kerozin Jet A-1 in letalski bencin 100LL (Avgas)

Letala, ki pristanejo na brniškem letališču polnijo z dvema različnima gorivoma. Prvi je kerozin t.i. Jet A-1, gre za turbinsko gorivo, drugi pa je letalski bencin 100LL (Avgas), ki je primeren za manjša letala z letalskimi batnimi motorji. Slednjega skladiščijo v podzemnih rezervoarjih, medtem ko je kerozin shranjen v dveh nadzemnih rezervoarjih s prostornino po 1000 kubičnih metrov.

V Petrolov aeroservis tako gorivo 100LL (Avgas) kot tudi Jet A-1 pripeljejo pogodbeni prevozniki z namenskimi avtocisternami. Avtocisterne, ki k njim pripeljejo Jet A-1, svojo pot začnejo v Luki Koper, kjer je večje skladišče JET goriv za sprejemanje dobav iz tankerjev, le 10 % teh kapacitet pa je namenjenih porabi v Sloveniji.

Še preden avtocisterna prispe na Brnik, gre skozi več različnih kontrolnih točk. Ena od kontrol je – kontrola kakovosti, in sicer ob prihodu avtocisterne v Aeroservis Brnik. Preden se začne proces prečrpavanja v rezervoarje, namreč zaposleni preverijo kakovost goriva skozi štiri parametre – temperatura, gostota, bistrost in prisotnost vode. Kot zanimivost, gorivo je lahko povsem brezbarvno, lahko pa tudi v temnejših rumeno-rjavkastih odtenkih. To je odvisno od kvalitete surove nafte in rafinerije, ki je nafto predelovala v kerozin. Po pregledu vzorca, če ta ustreza kakovostnim zahtevam, voznik avtocisterne prejme "zeleno luč" in lahko se začne proces prečrpavanja iz avtocistern v rezervoarje.

V aeroservisu Brnik je lahko naenkrat skladiščeno največ 100.000 litrov letalskega bencina 100LL in 2 milijona litrov Jet A-1, a vendar je skladišče prekapacitirano, v praksi se uporablja zgolj med 50 in 60 % kapacitet, višek pa Petrol nudi kot skladišče goriv za potrebe Zavoda za blagovne rezerve. Letalska goriva zaradi specifik ne sme predolgo stati uskladiščeno brez manipulacije, kontrol, filtriranja, ampak mora čim prej v uporabo, torej v letalske motorje.

Nadzemni rezervoarji, kjer se skladišči kerozin Jet A-1

Letala polnijo visoko usposobljeni in kondicijsko pripravljeni zaposleni

Za vsak dan v letu, v Aeroservisu preko vzpostavljenega elektronskega sistema prejmejo plan letenja oziroma spored letal, ki bodo na določen dan priletela in vzletela na brniškem letališču. V planu je, poleg ure pristanka in ure vzleta ter ostalih informacij, vidna tudi informacija, ali bo letalo potrebovalo gorivo ali ne. V primeru, da letalo potrebuje gorivo, se v Aeroservisu organizirajo glede točenja goriv, ki ga izvajajo s pomočjo letaliških avtocistern.

Petrolovi vozniki letaliških avtocistern se ob vstopu na varovani del letališča (»air-side«) z uporabo letališke platforme in dispečerske službe Fraport seznani, katero letalo je potrebno napolniti. Ko se voznik avtocisterne seznani s to informacijo, se po vnaprej določeni in markirani poti odpravi do letala. Ob letalu voznik avtocisterne preko vizualne komunikacije vzpostavi kontakt s pilotom ali tehnično posadko letala in na ta način prejme informacijo o količini goriva.

Če se v svetu avtomobilizma govori o litrih iztočenega goriva, tukaj govorimo o tonah. Preden steče proces točenja goriva v letalo, mora voznik vedno najprej poskrbeti za ozemljitev letališke avtocisterne. Sledi priklop natočne cevi na spojko letalskega rezervoarja. Testne meritve obremenitev so pokazale, da gre pri vsaki oskrbi letal s kerozinom za dviganje bremena 50 kg (teža natočne cevi, ki jo je potrebno fizično priklopiti na letalo), zato vozniki letaliških avtocistern v poletnih konicah dvignejo v seštevku tudi po 1 tono dnevno. V poletni pripeki ali zimskih temperaturah, v dežju ali snegu, so razmere za delo izjemno težke, zato ne čudi visoka kondicijska sposobnost zaposlenih. Nekateri piloti želijo pred točenjem goriva preveriti kakovost goriva. V tem primeru voznik avtocisterne pripravi vzorec.

Po besedah Stareta so včasih vozniki avtocistern komunicirali na način, da so pred oziroma po polnjenju letal vstopali v pilotske kabine, danes avtocisterne ne smejo puščati same, brez nadzora oziroma se od nje ne smejo oddaljiti. Komunikacijska posebnost pa je letalska družba EasyJet, ki je za komunikacijo inovativno izbrala kar klasično tablico, na katero pilot vpiše količino goriva in jo nastavi na okno pilotske kabine. Včasih so najenostavnejše rešitve pač najboljše.

Voznik avtocisterne preko vizalne komunikacije vzpostavi stik s pilotom oziroma tehničnim delom posadke.

Po zaključenem točenju, govorimo o razponu od nekaj 10 kilogramov za oskrbo manjših letal do doslej rekordnih 100 ton kerozina, pri sicer na Brniku redkih letalih tipov B-777, A-380, IL-96 ali največjega tovornega AN-225, se izvede še izdaja in podpis dokumentacije.

Ko se zaključi proces oskrbe letala, sledi točenje naslednjega letala ali pa se voznik skupaj z avtocisterno vrne nazaj v Aeroservis, kjer počaka na naslednji poziv za oskrbo. V primeru, da v cisterni primanjkuje goriva, mora voznik v vmesnem času opraviti še proces polnjenja goriva iz rezervoarjev v letališko avtocisterno. Kot zanimivost, avtocisterna nikoli ne sme biti povsem prazna, saj se s polnim rezervoarjem zmanjšuje kondenzacija in s tem ohranja kakovost goriva oziroma preprečuje degradacijo filtrirnih sistemov.

Nova avtocisterna za prevoz kerozina Jet A-1, ki so jo prejeli pred letom dni, tik pred razglasitvijo epidemije.

Letalski svet v polnem zagonu leta 2024

Nekoč so s Petrolovimi gorivi oskrbovali predvsem letala letalske družbe Adria Airways, danes pa je zgodba ob stečaju Adrie Airways v letu 2019, povsem drugačna. Poleg tega pa je v letalski svet močno zarezala tudi epidemija koronavirusa in smo tako priča še manjšemu številu letal na letalskih stezah povsod po svetu, tudi na brniškem letališču.

Po besedah Stareta so leta 2019 zaposleni s težavo uspeli zagotavljati oskrbo letal v dnevnih konicah, ko je bilo v roku 30 minut potrebno oskrbeti 5 ali več letal hkrati, večkrat se je celo zgodilo, da voznik avtocisterne vozila ni ugasnil do konca svojega delovnika. Danes, v času epidemije, ko na Brniku aktualno pristajajo potniška letala le še štirih prevoznikov - Lufthanse, Aeroflota, Turkish Airlines in Air Serbia, poleg tega je vsakodnevno tudi nekaj tovornih in drugih vzdrževalno-tehničnih letov, pa je v povprečju dnevno le še 10 pristankov in vzletov. »Glede na napovedi, bi se v zlato dobo, takšno, ki smo ji bili priča leta 2019, vrnili komaj leta 2024,« še pove Stare in k temu doda, da je letališka branža ena tistih, ki ji je epidemija koronavirusa najmanj prizanesla in pustila enormne posledice. Ne glede na to, pa z optimizmom zrejo v prihodnost in se zavedajo, da bo spet prišel čas, ko bodo letala polna potnikov ter bo Brnik povezan z glavnimi evropskimi prestolnicami in čarterskimi destinacijami izven Evrope, morda nekoč izven tega okvirja, ponovno tudi s kakim medcelinskim letom.