Obnovljivi, alternativni energenti
Na področju goriv je politika Petrola okoljsko naravnana, ob spoštovanju vseh trajnostnih kriterijev. Naše delovanje je in bo tudi pri uvajanju alternativnih goriv proaktivno, vendar ob istočasnem spoštovanju gospodarskih načel glede pravil in finančne vzdržnosti, ki veljajo za gospodarske družbe.
Cilji razogljičenja zahtevajo iskanje in rabo alternativ klasičnim naftnim energentom. Gre predvsem za nizko ali brezogljične energente iz obnovljivih virov, kot so veter, sonce, voda idr. Ker je njihova raba povezana s tehnološkimi rešitvami, bomo morali kljub pomembnejšim premikom pri rabi elektrike kot pogonskega energenta v prometu vsaj še nekaj časa uporabljati konvencionalna goriva. V Petrolu se zavedamo pomembnosti alternativnih goriv, zato vzporedno z vlaganjem v čiste in obnovljive vire (vetrna, sončna in hidro energija) aktivno iščemo tudi okolju prijaznejše rešite za konvencionalne motorne pogone. Med te nedvomno spadajo trajnostna biogoriva, zemeljski plin, delno tudi utekočinjeni naftni plin in elektrika iz OVE.
Emisije goriv za promet znižujemo z različnimi ukrepi, in sicer:
- z dodatnim aditiviranjem goriv – z njim vplivamo na nižjo porabo, ki je posledica optimalnejšega delovanja motorja in posledično procesov čistejšega zgorevanja goriva. S tem znižujemo tako emisije CO2 kot tudi emisije škodljivih spojin (CO, CH, NOx), ki so posledica zgorevanja.
- z rabo biogoriv in goriv, ki imajo v primerjavi z naftnimi gorivi nižje emisije – s tem znižujemo predvsem emisije toplogrednih plinov (TGP), ki nastanejo v celotnem življenjskem ciklu goriva na enoto energije (faktor izražen v g CO2/MJ). Med tovrstna alternativna goriva spadata tudi utekočinjen naftni plin in zemeljski plin za pogon vozil.
- z uporabo konvencionalnih goriv s primešanimi biogorivi.
CO2 in druge emisije, ki nastanejo pri zgorevanju goriv v motorjih z notranjim zgorevanjem, je mogoče zmanjševati tudi pri rabi konvencionalnih naftnih goriv (dizel, bencini). Ključno vlogo pri tem ima aditiviranje ter raba ali kombinacija z nekaterimi naprednimi vrstami biogoriv, s katerimi lahko ta goriva naredimo okolju prijaznejša. To dokazuje Petrolova družina goriv Q Max, še posebej gorivo Q Max iQ diesel, dano na trg konec leta 2019, ki za 26 odstotkov zmanjšuje emisije TGP v primerjavi s klasičnimi dizelskimi gorivi.
V letu 2020 smo pripravili program prenove obstoječih paketov aditivov, s katerimi bo mogoče dosegati dodatne učinke zmanjševanja porabe goriv ter znižanja izpustov. Z njimi bo mogoče porabo, v primerjavi s standardnimi gorivi, znižati tudi do 4,5 odstotka. Novi paketi so se začeli uporabljati v letu 2021.
Poleg goriv standardne ponudbe skuša Petrol vse bolj zadovoljiti tudi zahteve specifičnih uporabnikov. Eden takih proizvodov je uporaba dizel goriva v pomorskem prometu, ki mora ustrezati konvenciji o preprečevanju ladijskega onesnaženja morij (MARPOL). Prav v pomorskem prometu so se precej zaostrile zahteve glede rabe goriv z visokim deležem žvepla. Petrol je zato kupcem ponudil dizelsko gorivo, prilagojeno zahtevam uporabe v pomorskem prometu – Marine Diesel.
Biogoriva so najbolj razširjena skupina alternativnih goriv in trenutno ključni energent za doseganje predpisanih deležev OVE v prometu. V letu 2019 smo tako nabavili približno 89.300 ton, v letu 2020 pa 89.450 ton biodizla. Konec leta 2019 smo začeli z nabavo biogoriva HVO (Hydrotreated Vegetable Oil), v letu 2020 smo dobavili že cca 1,8 mio litrov tega goriva, ki je bilo v celoti namenjeno slovenskemu trgu. HVO se sicer proizvaja z obdelavo rastlinskih olj z vodikom, rezultat pa je vrhunsko gorivo z zelo stabilno kemično sestavo. Po svojih lastnostih je zelo podobno standardnemu dizelskemu gorivu, zato se lahko uporablja kot samostojen proizvod ali kot dodatek dizelskim gorivom, s čimer ustrezno zmanjšamo delež fosilne osnove dizla.
Petrol v letih 2019 in 2020 kljub povečevanju deleža rabe biogoriv ni uspel izpolniti zahtevanih deležev OVE, je pa z aktivno politiko širitve rabe biogoriv dosegel visoko rast OVE v prometu. V letu 2019 je bil ta delež nekaj nad 5 % (e/e), v letu 2020 je narasel na 7,86 % (e/e), pri čemer smo uspeli pomembno povečati tudi skupni prihranek na emisijah, z 2,7 % na 3,7 %. Ob tem je treba poudariti, da je bil ta dosežen skoraj izključno z rabo biogoriv. Večina teh je bila na trg plasirana kot dodatek dizelskim gorivom.